POGLED V PRETEKLOST
Zgodovinski pomen pohoda XIV. divizije na Štajersko med drugo svetovno vojno
NAMEN POHODA
Legendarna XIV. divizija je bila ustanovljena 13. julija 1943; sestavljena pa iz najelitnejših enot tedanje slovenske partizanske vojske. Njena namena sta bila širjenje slovenskega partizanstva in spodbujanje prebivalstva k oboroženemu odporu na okupiranem Štajerskem. Pohod na Štajersko je bil izveden s ciljem po spremembi vojaškega položaja v okupirani pokrajini, kjer je nemški okupator vršil hud pritisk na domače prebivalstvo, ki je bilo podvrženo nasilnemu ponemčevanju in izseljevanju v številna koncentracijska taborišča. Udarna divizija je s svojo prisotnostjo in vojaškimi akcijami tako okrepila slovenski osvobodilni boj, dvigovala moralo prebivalstvu na okupiranem ozemlju ter aktivirala množico mladih fantov na Štajerskem, da so se vključevali v narodno-osvobodilno gibanje.
O POHODU DIVIZIJE
Pohod na Štajersko se je začel 6. januarja 1944, ko je 1.112 dobro oboroženih bork in borcev krenilo iz Suhorja v Beli krajini na dolgo in mesec dni trajajočo pot preko Hrvaške proti Kozjanskemu. Divizija je tako v noči na 7. februar 1944 prečkala mejno reko Sotlo pri Sedlarjevem (majhni obmejni vasici, ki leži nekaj kilometrov južno od Podčetrtka) in vkorakala na okupirano ozemlje nemškega tretjega rajha. Tako je bila XIV. divizija prva večja bojna enota protifašistične koalicije, ki je vdrla globoko v teritorij nemškega rajha. Sledili so trije tedni srditih bojev XIV. divizije s številčno in vojaško mnogo močnejšim nasprotnikom, ki je pripravil obsežno vojaško ofenzivo, številne zasede in močne vojaške obroče s ciljem, da bi popolnoma uničil partizansko divizijo. Še veliko večje težave je partizanom povzročala izjemno mrzla zima z nenehnim sneženjem in močnim vetrom, ki je besnel v tistih dneh.
XIV. DIVIZIJA IN SENOVO
Divizija je na Senovem 9. 2. 1944 porazila nemško orožniško postojanko, uničila separacijo premogovnika, rudniški vlak ter rudniške objekte na Reštanju, saj je rudnik tedaj služil potrebam nemškega okupatorja. S tem pa se je na drugi strani pričela tudi obsežna ofenziva nemške vojske na divizijo. Zaradi sklepanja sovražnega obroča okoli Bohorja se je divizija z Bohorja pomikala proti Lisci, Zidanemu Mostu, Laškemu in Konjiški gori, kjer se je med Nemci in partizani razvnela silovita bitka z izgubami na obeh straneh. V nadaljevanju je divizija prebijala nemške obroče na poti proti Paškemu Kozjaku in Graški gori, kjer so se 21. februarja zvrstili njeni najtežji boji. Divizija je nadaljevala pohod v smeri proti Mozirskim planinam in skozi Zgornjo Savinjsko dolino na Koroško, kjer so 25. februarja pričakali konec nemške ofenzive. 19-dnevni boji od Sotle do Koroške so bili končani. Prezebli in izmučeni partizani so si lahko po več kot 500-kilometrov dolgem pohodu končno oddahnili. Divizijo je odlikovala izjemno visoka vojaška morala, tovarištvo med soborci, izjemen pogum in nadčloveška telesna vzdržljivost. Po mesecu dni se je divizija obnovila in nadaljevala z obsežnimi akcijami za osvoboditev slovenskega ozemlja na Štajerskem in vse do osvoboditve Slovenije.
Viri in literatura:
Zgodovina.si, Prihod XIV. divizije na Štajersko, http://zgodovina.si/xiv-divizija/ (Dostop: januar 2021, zadnjič dopolnjeno 2017).
Toman, T. (2007). XIV. divizija pohod in oskrba. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.
Lovrec, T. (2016) Pohod 14. divizije v likovnih upodobitvah in javnih spomenikih. Magistrsko delo, Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.